Kot prvi uradni akt je novi ameriški predsednik Joe Biden že prvi dan sprejel izjemne ukrepe za zaščito podnebja. Zaradi tega je ZDA izstopil iz sporazuma ZN o varstvu podnebja v Parizu pod vodstvom svojega predhodnika Trumpa. Uvedel je 60-dnevni moratorij na nove vrtine za plin in nafto v javni lasti, preklical odobritev kontroverznega naftovoda Keystone XL iz Kanade v ZDA in odredil pregled številnih okoljskih sporazumov, ki jih je nekdanji predsednik Trump oslabil ali celo odpravil.

Biden je že začel veliko več okoljskih in zdravstvenih dejavnosti, kot jih je večina medijev prebrala. Iz zdravstvenih razlogov želi zmanjšati onesnaževanje zraka, kar bi lahko dosegli le z obnovljivimi viri energije in e-mobilnostjo. Želi zmanjšati uporabo patogenih kemikalij in pesticidov ter želi na poti do socialne pravičnosti pri varstvu okolja, skupaj s številnimi novimi in dokaj plačanimi delovnimi mesti v okoljskem sektorju.

S tem Joe Biden daje močan signal za resnost svoje obljubljene zavezanosti varovanju podnebja, ker je nujna popolna opustitev uporabe premoga, zlasti nafte in zemeljskega plina. Zelo težka politična naloga za Bidena, saj je naftna in plinska industrija verjetno eden najmočnejših poslovnih lobijev v ZDA.

Sedemnajst držav ali regij se je v prihodnjih letih odločilo prepovedati prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Kalifornija je na primer nedavno sprejela to odločitev za leto 2035. Vključene so tudi evropske države, kot so Švedska (2035), Norveška (2025), Škotska (2032), celotna Velika Britanija (2035) ali Francija in Španija (2040). Nemška vlada je doslej zavrnila prepoved nakupa novih avtomobilov s fosilnimi gorivi.

V močni in finančno močni evropski investicijski banki EIB so tudi upanja: »Plina je konec« je bilo nedavno sporočilo šefa EIB Hoyerja , s katerim je poudaril, da tudi zemeljski plin spada v fazo financiranja fosilne energije.

Niso pa vsi že dolgo razumeli, da tudi neustrezen podnebni cilj Evropske komisije, doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, zahteva tudi popoln umik od politične podpore in subvencij za podjetja s fosilnimi gorivi.

Odločitev vlade Spodnje Saške pod vodstvom predsednika vlade SPD Weila, da vrne tako imenovano proizvodno dajatev v višini 50 milijonov evrov naftnim in plinskim podjetjem, ki delujejo v državi, je izjemno dražilna . S tem vlada v Spodnji Saški celo povečuje spodbude za naftno in plinsko industrijo, da opravlja druge podnebno škodljive posle. Kako naj sploh pride do učinkovite zaščite podnebja? "SPD in CDU padata na kolena pred rudarsko industrijo in prodajata zaloge nafte in plina," je dejal zeleni poslanec Stefan Wenzel.

Neverjetno drzna in izjemno škodljiva za podnebje je "Fundacija za varstvo podnebja in okolja MV", ki jo pod vlado premierja Schwesig-a (SPD) spodbuja državna vlada Mecklenburg-Predpomorjanske, ki je očitno namenjena le montaži gradnja plinovoda Nordstream 2. Kot je zdaj postalo znano, naj bi fundacijo financiral in daljinsko nadzoroval predvsem Gazprom.

Strokovnjakinja za energijo DIW in članica znanstvenega svetovalnega odbora EGS Claudia Kemfert je fundacijo ostro kritizirala. Cevovod je politično problematičen, energetsko ekonomsko nepotreben, drag in nezdružljiv z energetskimi in podnebnimi cilji EU. Vse prejšnje "premostitvene tehnologije" so se izkazale za mostove v nikamor. Kemfert je na Twitterju zapisal : "Namesto da bi postavil lažne okoljske temelje, ki škodujejo varovanju podnebja, bi moral Mecklenburg-Zahodno Pomeranija nadaljevati prejšnjo politiko doslednega širjenja obnovljivih virov energije."

Z vidika varovanja podnebja pa se lahko resnično poslabšate, če pogledate velike nove naložbe Gazproma za povečanje dobav zemeljskega plina znotraj Rusije, na Kitajsko in v Evropo. Na primer, eden najbogatejših ljudi na svetu zaradi dogovorov o nafti in plinu, ruski predsednik Putin, je šefa Gazproma Millerja nedavno vprašal o trenutnih širitvenih dejavnostih .

V petletnem načrtu do leta 2025 želi Gazprom potrošiti domače ruske naložbe v nove plinovode za približno 5,8 milijarde evrov, postaviti 24.000 kilometrov novih plinovodov in tako na plinovodno omrežje povezati 3.632 novih mest.

Alexeji Miller je v intervjuju s Putinom poudaril, da prodaja zemeljskega plina na Kitajsko dinamično narašča. Povpraševanje s Kitajske celo presega dogovorjene dobavne obveznosti. Oktobra 2020 je bil v Evropo izvožen rekord 17 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, evropski trg z zemeljskim plinom pa po Millerjevih besedah ​​še naprej vztrajno raste.

Ne smemo pozabiti, da je zemeljski plin za do 40 odstotkov bolj toplogreden plin kot kurjenje surove nafte ali premoga, kar je že zdaj izjemno podnebno intenzivno - in zato ne prispeva k varovanju podnebja, ampak zelo škoduje podnebju.

V ruski strategiji premogovništva do leta 2035 se Putin še naprej zanaša na visoke subvencije in naložbe za povečanje uporabe premoga , zlasti za izvoz. To je presenetljivo, saj se vse več držav na svetu zanaša na postopno opuščanje premoga in podnebno nevtralnost do leta 2050.

Ruski podpis pariškega podnebnega sporazuma in resne namene varovanja podnebja v večjih delih sveta očitno Putina sploh ne zanimajo. Še naprej se močno zanaša na premog, nafto, zemeljski plin in jedrsko energijo. Očitno želi svoje bogastvo še povečati. Ogromen grad, ki ga je kremljevski kritik Navalny pred kratkim predstavil javnosti in ki verjetno pripada predsedniku Putinu, čeprav tega zanika, je le še en viden znak tega.

Toda Putinova agenda za premog, surovo nafto in zemeljski plin, ki uničuje podnebje, ne bi bila nič, če bi ruski odjemalci energije s 100-odstotno obnovljivo energijo končno obrnili hrbet svojemu fosilnemu in jedrskemu ekonomskemu imperiju in nehali kupovati nafto, zemeljski plin in premog od Rusije . Toda glede na podporno politiko zemeljskega plina predsednika vlade Schwesig (SPD) v Mecklenburg-West Pomerania, zvezne vlade pod kanclerko Merkel (CDU) predsedniku Evropske komisije von der Leyenu (CDU), ni videti ničesar.

Pretirana podpora zemeljskega plina, zlasti s strani EU in Nemčije, pomeni ogromno škodo za zaščito podnebja. Naložbe v infrastrukturo zemeljskega plina, ki so danes upravičene z zavajajočim argumentom mostne tehnologije, bodo še desetletja sproščale velike emisije toplogrednih plinov v ozračje in tako spodkopavale Pariški sporazum, četudi bodo politiki, kot so Weil, Schwesig, Putin, Merkel in von der Leyen sta med številnimi drugimi odgovornimi stranmi, ki uradno podpirata Pariški sporazum.

Težko je prenašati, da demokratično izvoljeni politiki v Nemčiji in EU podpirajo protidemokratično rusko podnebno škodljivo energetsko politiko z nadaljnjo podporo kot odjemalci energije premoga, nafte, zemeljskega plina in jedrskih elektrarn. Ne samo, da škodijo podnebju, ampak tudi podpirajo nepravični režim v Kremlju, ki je pravkar spet pokazal svoje prave barve z zatiranjem protestov za izpustitev Navalnega.

Vir: www.pv-magazine.de